Bruno Fernandes je za Manchester United do zdaj zbral 111 golov na 335 nastopih, toda letošnji začetek sezone je za kapetana precej slabši od lanskega nastopa, ki mu je prinesel nagrado PFA igralca leta.
Le sedem tednov je minilo, odkar je Fernandes v Manchestru prevzel nagrado PFA za sezono 2025/26 in govoril o svojem ponosu. Kapetan Uniteda je že prej osvojil nagrado Premier League in nagrado Združenja nogometnih piscev, s čimer so ocenili njegov izjemen prispevek k nepričakovanemu tretjemu mestu moštva.
Fernandes je zabil devet golov in dosegel 21 asistenc, s čimer je podrl rekord Premier League, ki sta ga skupaj držala Thierry Henry in Kevin De Bruyne.
V zadnjih 11 tekmah lanske sezone je Fernandes ustvaril ali sam dosegel 12 od 21 golov, ki jih je zabil United. V seriji sedmih tekem, s katero je moštvo spet prišlo v najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje po dvoletnem premoru, je 31-letnik sodeloval pri devetih od 12 golov.
Statistično gledano je bilo to izjemno, spominjalo je na Erica Cantone v naslovniški sezoni 1995/96, ko je zabil v šestih zaporednih tekmah, pet od njih pa je moštvo zmagalo z le enim zadetkom.
»Zame je bila to posebna sezona,« je Fernandes povedal hvaležnemu občinstvu. »Zelo sem ponosen.
Ampak ne igramo tenisa. Ne igramo samo zase. Igramo za ekipo, za klub, za navijače. Nič ni bolj posebnega od tega.«
Te besede imajo zdaj posebno težo, saj so letošnje statistike v primerjavi z lanskimi precej manj impresivne.
Fernandes je igral vseh 90 minut na vseh šestih tekmah Uniteda v Premier League. Zabil je tri gole in dodal eno asistenco, vse proti Ipswichu, na drugi tekmi sezone, ki je bila doslej edina zmaga njegove ekipe.
Statistika kaže na upad
Številke so pravzaprav boljše kot lani, ko je v prvih šestih tekmah dvakrat zadel in ni ustvaril nobene priložnosti. Takrat je Fernandes igral globlje na sredini, kot je to rad videl Ruben Amorim.
Letos ima Fernandes drugi najvišji povprečni delež strelov na tekmo, 3,3, najboljšega pa je imel leta 2020/21, ko je bilo povprečje 3,5. Hkrati pa ima skupaj s še enim obdobjem najmanj strelov na okvir, povprečno 0,8. Njegovo ustvarjanje priložnosti (povprečno 2,5 na tekmo) je drugo najnižje v njegovem času na Old Traffordu in precej nižje od lanskih 4,0.
Še bolj presenetljivo je, da je letos ustvaril le eno »veliko priložnost«, dolgo podajo, s katero je 30. avgusta poslal Bryana Mbeumota v prosto pot za obrambo Ipswicha. Lani je Fernandes povprečno ustvaril eno veliko priložnost na tekmo.
Kombinacija teh številk in njegove splošne vpletenosti morda deloma pojasnjuje, zakaj je United na prvih šestih tekmah zbral le šest točk, kar je njihov najslabši začetek lige v zadnjih 40 letih, takrat je bil Ron Atkinson odpuščen, da bi ga nadomestil sir Alex Ferguson.
Ali je Fernandes razlog za težave Uniteda ali le njihov simptom?
Negotova telesna pripravljenost
Glede portugalskega podajalca je negotovo tudi njegovo zdravje. Fernandes skoraj nikoli ne manjka, vendar ga je selektor Jorge Jesus izpustil iz nedavne tekme lige narodov proti Norveški, ker je dejal, da bivši igralec Sportinga »igra skozi bolečine«.
Kljub temu je bil Fernandes dovolj zdrav, da se je vrnil na zadnji dve reprezentančni tekmi v tem premoru. Prej je v zmagi s 4:0 proti azerbajdžanskemu prvaku Sabah FK v Ligi prvakov odigral celih 90 minut.
Trener Uniteda Michael Carrick tega ne vidi kot težavo, ko pripravlja ekipo na torkovo tekmo proti Atletico Madridu.
»Nekaj ga je tarnalo, ampak to se pogosto dogaja,« je dejal Carrick. »Igralci igrajo s težavami.
Ni idealno, ampak je obvladljivo. Bruno lahko igra. Takšna je njegova predanost.
Skoraj je čez to, na jutranjem treningu je bil zelo razigran in se veseli tekme.«
Sesko in Casemiro pogrešani
Proti koncu lanske sezone, ko je bil Fernandes najbolj produktiven, je Benjamin Sesko redno igral na položaju devetke, veteran Casemiro, Brazilec, pa je bil sidro sredine.
Od devetih golov, ki jih je Sesko zabil v ligi letos, jih je Fernandes ustvaril štiri. Fernandes je pripravil štiri od zadnjih petih golov, ki jih je Casemiro zabil kot igralec Uniteda od 1. februarja naprej.
Poleg golov je jasno tudi, da United pogreša prisotnost Seska in Casemira.
Tudi največji Casemirovi občudovalci ne morejo trditi, da so nizke tekaške statistike Uniteda posledica tega, da je 34-letnik poleti odšel v Inter Miami. Vendar njegovo pozicioniranje in poznavanje igre ostajata na visoki ravni. Fernandes je lahko tvegal, ker je verjel, da United ob izgubi žoge v tranziciji ne bo preplavljen.
Kar se tiče Seska, njegova nova poškodba golenice le podaljšuje odsotnost, ki jo ekipa zelo občuti, za katero pa še ni znan datum vrnitve.
Vodstvo kluba je poleti ignoriralo pozive k dodatni napadalni pomoči in je namesto tega okrepilo Carrickovo sredino.
Načrt, da bi odsotnost Slovenca nadomestil Mbeumo na položaju devetke, je moral biti opuščen, ko je Amad Diallo tik pred prvo tekmo v Hullu poškodoval gleženj.
Mesto devetke je zato dobil Matheus Cunha, a se je ponavljajoče spuščal globoko, prav v prostor, ki ga je zasedal Fernandes, in par nikoli ni našel učinkovitega načina, kako to rešiti.
Za Fernandesa je to omejujoče, in čeprav ni igralec, ki bi mu zmanjkovalo samozavesti, se zdi, da je njegovo odločanje prizadeto.
Proti Tottenhamu ob koncu tedna je Fernandesu neverjetnih 23 minut trajalo, da je sploh dokončal podajo.
Carrick je v ponedeljek, ko se je ozrl na srečanje z Atletico v Ligi prvakov, dejal, da nihče ni »zagotovljen« v ekipi, vendar je to obkrožil z zadostno mero previdnosti, da je jasno, da izpustitev kapetana ni v njegovih mislih.
Vendar se mora United začeti izboljševati in to pomeni, da se mora izboljšati tudi Fernandes.
»Bruno je vrhunski igralec,« je dejal Carrick.
»Včasih stvari preprosto ne gredo po načrtih. Včasih imaš takšno obdobje.
Ampak naredil je neverjetne stvari za ta klub in jih bo naredil tudi v prihodnje, o tem ni dvoma.«